Projekt sodelovanja LAS »Vzpostavitev modela trženja lokalne ponudbe – Incoming agencija« je bil odobren na 5. Javnem razpisu za Podukrep 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine; z odločbo ARSKTRP št. 33154-110/2020/17, dne 25. 2. 2021. Aktivnosti projekta so sofinancirane s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP): Evropa investira v podeželje.

Skupna višina nepovratne javne podpore za LAS Prlekija znaša do 95.128,99 EUR (vrednost celotnega projekta za izvedbo aktivnosti na območju LAS Prlekija znaša 114.588,46EUR).

Upravičenec do sredstev z območja LAS Prlekija je:

• Prleška razvojna agencija giz (vodilni partner LAS Prlekija): 95.128,99 EUR

Trajanje operacije: 24 mesecev; 2 fazi

Partnerji v operaciji:

• LAS Ovtar Slovenskih goric (vodilni partner operacije)
• LAS Prlekija
• LAS Dobro za nas
• LAS Bogastvo podeželja
• LAS Lastovica
• TOTI LAS
• LAS Ceahlau (Romunija)

Opis projekta sodelovanja:

V začetni fazi bomo analizirali teren z obstoječo ponudbo in animirali različne deležnike k sodelovanju. Deležniki (ponudniki, vodniki, zaposleni v projektu, obstoječe agencije, zavodi za turizem, turistična društva, lastniki kulturne in druge dediščine, itd.) se bodo na podlagi ciljno naravnanih delavnic izobraževali, usposabljali za potrebe trženja turističnih storitev in se vključevali s konstruktivnimi predlogi glede pravne oblike modela trženja, ITP ter postavljanja pravil sodelovanja. Pomemben del operacije bo določitev standardov sodelovanja za deležnike, kjer bomo dali poudarek med drugim tudi na: programih in aktivnostih za starostnike; programih in dostopnosti za gibalno ovirane in invalide; varovanju okolja (brez uporabe plastike, reciklirna embalaža, po konceptih Zero waste in green destinacij …) in ohranjanju narave (reke, jezera, gozdne poti, varovanih območij); uporabi lokalnih produktov in lokalni samooskrbi (odjem od lokalnih ponudnikov in ekoloških kmetij) ter ozaveščanju o lastni identiteti območja (da se deležniki čutijo kot ena regija, ne kot konkurenca).

ITP bodo zasnovani skupaj z zunanjimi izvajalci delavnic, izobraževanj in usposabljanj, ki že imajo izkušnje na tem področju, hkrati pa bodo lahko upoštevali smernice, sprejete skupaj z ostalimi deležniki. Prav tako bomo v zgodbo smiselno vključili že obstoječe ITP, ki bodo smiselno sovpadali z obstoječimi pravili sodelovanja. Poleg ITP za tradicionalne ciljne skupine (mlade družine, avtobusni izleti ipd.) bomo vključili ITP, ki bodo prilagojeni gibalno oviranim in invalidom (dostopnost v objekte, ustrezna podlaga za vozičke, ustrezno opremljeni toaletni prostori); ki bodo zanimali starostnike in socialno izključene (doživetja na kmetiji, spoznavanje živali, itd.); kjer bomo osveščali mlade o pomenu ekološke pridelave in lokalne samooskrbe (ponudba ekoloških kmetij), kjer bomo spodbujali trajnostno mobilnost (kolesarske poti, pešpoti, pohodništvo ...) in kjer bomo spoznavali in opozarjali na spreminjanje okolja skozi čas in na podnebne spremembe. Tu vidimo pomembno vlogo v povezovanju in izmenjavi izkušenj s pomočjo ogledov dobrih praks, kjer nam bo v veliko pomoč partner LAS Calafat iz Romunije, kjer se teh izzivov lotevajo po svojem modelu.

Model trženja bo oblikovan na dva načina:

• preko obstoječih agencij, kot podpora obstoječim agencijam, ki se ukvarjajo z incomingom in bodo izkazale interes za sodelovanje;

• kot vzpostavitev nove incoming agencije, ki se bo ukvarjala izključno s trženjem ponudbe obravnavanega območja.

Nova incoming agencija bo v svoji pravno formalni obliki imela status socialnega podjetja oziroma bo najmanj delovala po konceptih socialnega podjetja, saj želimo osveščati deležnike tudi o družbeno odgovornem delovanju tako na trgu kot tudi v medsebojni interakciji, zagotoviti, da bodo ponudniki kot deležniki aktivno soodločali pri delovanju agencije in zagotoviti, da bodo presežki prihodkov nad stroški namenjeni nadaljnjemu razvoju modela. Ta model bo po vzpostavitvi osnovan na poslovnem načrtu, ki bo tudi rezultat projekta, in bo začrtal način delovanja agencije tudi po koncu projekta.

Vzpostavljen model bo podprt s tiskanim večjezičnim materialom, ki bo prilagojen posameznim deležnikom (zainteresiranim agencijam, obiskovalcem, za animiranje uporabnikov, itd.) in ciljnim skupinam ter bo na atraktiven in sodoben način predstavljal območje operacije.

Pomemben element podpore vzpostavljenemu modelu bo tudi spletna stran z vsemi smiselnimi komponentami. Za spletno in ciljno usmerjeno predstavitev ITP bomo zasnovali tudi sistematični model digitalnega marketinga, ki bo uporabnikom po vnaprej začrtanem načrtu v skladu s sodobnimi smernicami predstavljal relevantne vsebine v določenem obdobju.

Za promocijo projekta bomo pripravili poseben dogodek, ki bo ustrezno medijsko podprt. Vsi partnerji in tudi kasneje vključeni deležniki bodo na svojih spletnih kanalih objavljali vsebine o projektu, za predstavitve na dogodkih pa bomo oblikovali posebno promocijsko tiskovino.

Povezave:

• Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
• Program razvoja podeželja Republike Slovenije

Projekt sodelovanja KOLESARSKA VERIGA NA PODEŽELJU je bil odobren na 5. Javnem razpisu za Podukrep 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine; z odločbo ARSKTRP št. 33154-110/2020/9, dne 30. 10. 2020. Aktivnosti projekta so sofinancirane s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP): Evropa investira v podeželje. Skupna višina nepovratne javne podpore za LAS Prlekija znaša 99.999,99 EUR (vrednost celotnega projekta za izvedbo aktivnosti na območju LAS Prlekija znaša 139.739,25 EUR).

Vrednost celotnega projekta sodelovanja znaša preko 1,6 MIL EUR.

Upravičenci do sredstev z območja LAS Prlekija so:

• Občina Ljutomer; 42.106,42 EUR
• Občina Veržeji; 42.106,42 EUR
• Prleška razvojna agencija giz (vodilni partner LAS Prlekija);15.787,15 EUR

Trajanje operacije: 23 mesecev; od 15. 10. 2020 – 30. 11. 2022

• Rok za prvi zahtevek: 30. 12. 2021
• Rok za drugi zahtevek: 30. 12. 2022

Partnerstvo operacije:

• LAS Gorenjska košarica (vodilni partner),
• LAS Srce Slovenije,
• LAS Loškega pogorja,
• LAS Dolenjska in Bela krajina,
• LAS V objemu sonca,
• LAS Vipavska dolina,
• LAS Goričko 2020,
• LAS Pri dobrih ljudeh 2020,
• LAS Prlekija,
• LAS Suhe krajine,
• LAS Med Snežnikom in Nanosom,
• LAS Krasa in Brkinov

Operacija bo spremenila pojem mobilnosti in dojemanja prostora v okolju kjer se bodo izvajale. Gre za ambiciozno operacijo povezovanja na obmocju dvanajstih (12) Lokalnih akcijskih skupin in devetindvajset (32) občin med severno in južno mejo države. Aktivnosti bodo nekaterim obmocjem prinesle edini kolektivni sistem množične mobilnosti. Z digitalizacijo map, skupno aplikacijo ter aktivnostmi za integracijo z že obstoječimi sistemi v Sloveniji pa bo trajnostna električna mobilnost dostopna uporabnikom tudi na do sedaj spregledanih območij podeželja.
Sama cenovna dostopnost v primerjavi z avtomobilskim prometom bo povečala mobilnost in dostopnost do območij tudi ranljivejšim skupinam na okolju trajen način.
Z promocijskimi aktivnostmi, ki so zastavljene na način da bodo imeli veliko odmevnost v medijskem prostoru bomo dosegli, da se bodo kvalitetne medijske vsebine delile med uporabniki brez velikega vložka v medijsko distribucijo.
Z certificiranjem, izobraževanje rabe električnih koles ter prenosom dobrih praks z drugih območij se bo zavedanje in ponudba za kolesarje na območju operacije dvignila na novo raven. Posledično se pričakuje povečanje trajnostnega kolesarskega turizma, novih delovnih mest in prepoznavnost območja.
Ob povečanju dostopnosti do naravnih in kulturnih znamenitosti in novemu doživljanju le teh se bo hkrati zmanjšal tudi vpliv na okolje, povečevala raba učinkovite rabe energije, obnovo vlivih virov in znižanje emisij.
Učinki se bodo multiplicirali tudi z pripravo študije pozitivnih učinkov in povezave že obstojecih materialov z eno dostopno tocko spletno in mobilno točko.

Ključni rezultati operacije so:
• Uspešno izvedena in zaključena operacija »KOLESARSKA VERIGA NA PODEŽELJU«;
• V aktivnosti vključene osebe iz ranljivih skupin (mladi v šolah, ženske, starejši, brezposelnih);
• Izdelana študija pozitivnih učinkov celotne operacije
• Izdelava skupne grafične podobe
• Postavljene 4 izposojevalnica koles na območju LAS.
• Izvedena predstavitev dobrih praks ponudnikom za pridobitev certifikata »kolesarjem prijazni ponudnik«.
• Vzpostavljena nadgradnja aplikacije mobiln.si.
• Integrirani sistemi na enotno platformo z enotno uporabniško izkušnjo.
• Izdelava 2 promocijskih filmov, posneta 1 TV oddaja.
• Izdelan promocijski material in zaključni dogodek, izdelana spletna stran.
• Izmenjava izkušenj, pridobivanje novih znanj ter prenos dobre prakse med območji.

Navedeni rezultati bodo prispevali k povečani privlačnosti okolij z vzpostavljenim sistemom souporabe koles. Zaradi povezovanja manjših sistemov z že obstoječimi se bo dostopnost znotraj in med območji bistveno izboljšala. Povečala se bo tudi dostopnost to kulturnih in naravnih znamenitosti. Mobilnost, ki je cenovno dostopna in s tem tudi bolj dostopna ranljivim skupinam se na trajnosten in energetsko učinkovit način.
Za mnoga okolja se bo uspešno preneslo sistem mobilnosti, ki je tehnološko nov in bo prinašal priložnosti za razvoj nove ekonomije. Tako na nivoju upravljan in vzdrževanja, kot na nivoju dodatne turistične ponudbe, drugačnega dojemanja okolice in boljšega dostopa do prostorsko omejenih in občutljivih okolij do turistične in druge ponudbe.
Hkrati se povečuje kvaliteta bivanja in možnosti za delo.
Z aktivnostjo certificiranja se poveča privlačnost za kolesarski turizem, kot tudi ozaveščanje ponudnikov o potrebnih ukrepih za povečanje privlačnosti za kolesarjev.
Z ozaveščanjem o učinkih k prispevku: URE, zmanjšanju emisij in manjši rabi pozidanih površin se bo povečala tudi raba sistema. Posledica bo multiplikacija teh učinkov.
Z digitalizacijo map in lažje dostopnosti do varnih in atraktivnih kolesarski poti se bo uporaba in varnosti uporabnikov sistema še povečala. Preko tega projekta se bo prenašalo znanje in izkušnje tega in podobnih projektov, ki bodo imeli multiplikativni učinek in rabo kolesarstva.
Gre za izjemo odmeven projekt, ki bo povezoval občine in LAS-e po Sloveniji: po izvedenih aktivnostih se bo povečala atraktivnost okolja in dostopnost do interesnih točk v občinah znotraj posameznih LAS in med LAS-i. To bo imelo pozitivne učinke na: gospodarstvo (predvsem turizem), prepoznavnost, povezanost vseh deležnikov in trajnostno upravljanje z naravnimi in kulturnimi resursi na območju celotne operacije. Pomemben je tudi prenos dobrih praks z območij kjer se sistem že implementiran na območja, ki sistem kolektivne mobilnosti šele uvajajo. Z deljenjem vsebin se bo verjetno migriranja uporabnikov med posameznimi območji povečala. Posledično se učinki okrepijo.

POVEZAVE

• Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
• Program razvoja podeželja Republike Slovenije

Projekt sodelovanja BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB V KMETIJSTVU SKOZI SOCIALNE INOVACIJE je bil LAS Prlekija odobren na 5. Javnem razpisu za Podukrep 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine; z odločbo ARSKTRP št. 33154-132/2020/5, dne 30. 06. 2020. Aktivnosti projekta so sofinancirane s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP): Evropa investira v podeželje. Skupna višina nepovratne javne podpore za LAS Prlekija znaša 88.321,45 EUR (vrednost celotnega projekta za izvedbo aktivnosti na območju LAS Prlekija znaša 108.287,48 EUR).

Upravičenci do sredstev z območja LAS Prlekija so:

JEDRO - zavod za razvoj socialne ekonomije, Ljutomer, SO.P.; 70.507,15 EUR

Prleška razvojna agencija giz (vodilni partner LAS Prlekija); 17.814,30 EUR

Operacija se bo izvajala v dveh fazah.

Rok za prvi zahtevek: 30. 9. 2021

Rok za drugi zahtevek: 30. 11. 2022

Partnerstvo operacije:

LAG Zeitkultur (vodilni partner operacije sodelovanja LAS)

LAS Goričko 2020

LAS Prlekija

LAS Pri dobrih ljudeh 2020

AKTUALNIM AKTIVNOSTIM PROJEKTA "BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB V KMETIJSTVU SKOZI SOCIALNE INOVACIJE" lahko sledite na http://www.las-prlekija.com/projekti/blazenje-podnebnih-sprememb-v-kmetijstvu-skozi-socialne-inovacije.

OPIS PROJEKTA SODELOVANJA: Območje LAS Prlekija je pretežno kmetijsko območje s številnimi razdrobljenimi kmetijskimi površinami in visoko brezposelnostjo ranljivih ciljnih skupin. Sooča se z ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki neposredno vplivajo na stabilnost pridelave in količino ter kakovost hrane. Tudi na tem območju so najbolj izpostavljene male kmetije in mali pridelovalci ter s tem nižji ekonomsko socialni sloj prebivalstva na podeželju. Obstaja bojazen, da bo prihajalo do opuščanja kmetovanja, sledila bo nižja proizvodnja lokalnih produktov in nižja samooskrba in lokalna oskrba ter s tem večanje brezposelnosti med najbolj ranljivimi prebivalci.

Znotraj območja LAS želimo s predstavitvijo novih kmetijskih praks, razvojem novih proizvodov in storitev ter z uvajanje novih socialnih inovacij za najbolj ranljive ciljne skupine v regiji uvajati spremembe ki bodo okolju dale mehanizme za dolgoročno prilaganje na podnebne spremembe.

Na območju LAS Prlekija so travniški sadovnjaki del tradicionalne podeželske kulturne krajine in kot taki eden pomembnejših gradnikov identitete prleškega podeželja. Travniške sadovnjake najbolj ogrožata spreminjanje kmetijske rabe in nezainteresiranost kmetov za njihovo vzdrževanje, pa čeprav so plodovi travniških sadovnjakov lahko pomemben dodaten vir zaslužka, predvsem na manjših kmetijah, še posebno na tistih z ekološko usmeritvijo. V zadnjih letih se je sicer veliko jabolk s travniških sadovnjakov predelalo v jabolčni sok, kar je pomemben korak v kulturi uživanja sadja, vendar ostaja v predelavi sadja še veliko potencialov, ki jih je mogoče realizirati ob boljši organiziranosti lastnikov sadovnjakov, skupinski rabi opreme, skupnem razvoju produktov in sodelovanju v prodaji. Njihovo ohranjanje bo učinkovito le v načrtnem ozaveščanju in prenosu znanja pomladitvene in oživitvene rezi, od oskrbe, predelave do prodaje ter povezovanju lastnikov sadovnjakov Sadje s travniških sadovnjakov je lahko pomemben delež samooskrbe območja LAS s svežim sadjem in lokalnimi proizvodi. Na voljo je še veliko vsebin: od doživljajskega turizma, širjenja sadjarske kulture med mladino do zaposlovanja težje zaposljivih ranljivih skupin. Le oskrbovani travniški sadovnjaki se lahko odražajo v lepšem videzu kulturne krajine, kakovosti življenja, pestrejši turistični ponudbi in ohranjanju biotske pestrosti.

Skozi operacijo se bomo aktivno vključili v zeleno mrežo organizacij in pridelovalcev, ki delujejo po principih socialnega podjetništva in omogočajo večje zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin. Znotraj mreže bomo pristopili k razvoju novih prehranskih produktov iz sadja iz visokodebelnih travniških sadovnjakov ter storitev kooperacijskih sezonskih del za pridelovalce oz. lastnike sadovnjakov. Za to bomo izvedli manjše vlaganje v opremo za vzdrževanje sadovnjakov in predelavo sadja. Razvili bomo lastno blagovno znamko sadja in izdelkov iz visokodebelnih travniških sadovnjakov in se vključili v skupno komunikacijsko zgodbo Zelene mreže za podeželje, ki bo postavila temelje skupne komunikacije ter trženjskega nastopa na trgu Znotraj mreže bomo tako z medsebojnim sodelovanjem članov ustvarjali čim večjo dodano vrednost pri razvoju in trženju izdelkov iz visokodebelnih sadovnjakov.

S predstavitvijo testiranj povečevanja humusne zemlje pri pridelavi zelišč in dišavnic ter namakalnih sistemov učnega centra Vidov breg bomo malim pridelovalcem ponudili konkretna znanja za obvladovanje podnebnih sprememb predvsem sušnih obdobij. Pridobljeno znanje bomo hkrati povezali tudi s predelavo sadja v novih produktih.

Del kulturne dediščine so tudi produkti iz sadja iz visokodebelnih sadovnjakov, ki so del našega vsakdana in so se izoblikovali skozi stoletja. Produkti iz sadja nam predstavijo celotno zgodovinsko okolje, socialno okolje, vloge spolov in skrb za naravno okolje. Na območju LAS bomo raziskali to dediščino v sodelovanju s starejšimi generacijami v obliki študijskega krožka prav tako bomo to znanje prenesli v nove proizvode ter na mlade generacije območja. S tem želimo izboljšati medgeneracijsko sodelovanje in učenje. Ker je pri domači predelavi sadja v prehranske produkte izrazita vloga spolov želimo z večjo aktivacijo žensk, predvsem brezposelnih in starejših le te aktivirati in motivirati za ponovno vključevanje na trg dela in v družbeno okolje ter jim prikazati konkretne možnosti za zaposlovanje v socialnem podjetništvu.

Na območju bomo v toku aktivnosti implementirali program za resocializacijo dolgotrajno brezposelnih besed s poudarkom na ženskah in mladih predvsem s prikazom delovanja partnerja na načelih socialnega podjetništva kjer želimo prikazati možnosti za zaposlovanje, pomagati pri socialni vključenosti brezposelnih z aktivacijo njihovih primarnih znanj. Zanje bomo organizirali dneve odprtih vrat partnerja ter individualne predstavitve po potrebi. Ti dnevi bodo namenjeni tudi malim pridelovalcem, ki bodo lahko spoznavali potenciale socialnega podjetništva tudi v njihovi dejavnosti. V tem oziru si bomo tudi ogledali primer dobre prakse v Avstriji na ekološki socialni kmetiji GREENCARE, ki zaposluje ranljive ciljne skupine v pridelavi in predelavi hrane.

Prepoznan problem: neugoden vpliv podnebnih sprememb v kmetijstvu, zmanjševanje biotske pestrosti, izginjanje kulturne krajine, pomanjkanje delovnih mest za ranljive ciljne skupine, nizka stopnja lokalne samooskrbe, pomanjkanje podjetniškega podpornega okolja in pogojev za trženje lokalnih kmetijskih proizvodov.

Izziv: prilagajanje kmetijskih praks na podnebne spremembe, podpora ohranjanju biotske pestrosti in varovanje tradicionalne kulturne krajine, ustvarjanje zelenih delovnih mest, ki podpirajo tradicionalne in trajnostne oblike kmetijske pridelave in predelave, razvoj lokalne ekonomije s povečanjem lokalne samooskrbe in uvajanje krožnega gospodarstva v procesu proizvodnje lokalnih živilskih produktov, vzpostavitev novih poslovnih modelov povezovanja in razvoja socialnega podjetništva na podeželju.

Rešitev: Blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu skozi socialne inovacije

Aktivnosti operacije so enakomerno porazdeljene med partnerji, prav tako pa vsaka posamezna aktivnost vključuje tudi skupne aktivnosti. Vsi partnerji se v operaciji vključujejo z vsemi zastavljenimi aktivnostmi v obsegu, kot so bile za to zaznane potrebe in cilji na posameznem območju.

A1 VODENJE IN KOORDINACIJA PROJEKTA

Projektno partnerstvo bo oblikovalo projektno ekipo, ki jo bo sestavljal po 1 član iz vsakega partnerskega LAS. Vodenje in koordinacija bodo zajemali redno komuniciranje med partnerji, srečevanja ekipe na nivoju operacije sodelovanja. Vodenje in koordinacija zajema vodenje dokumentacije o izvajanju operacije, spremljanje izvedenih aktivnosti, sprotno preverjanje doseganja rezultatov, vodenje dokumentacije in poročanje, finančno spremljanje izvajanja.  

A2 RAZVOJ ZELENE MREŽE ZA PODEŽELJE

V tem delovnem sklopu želimo z aktivnostmi povezati ponudnike do te mere, da bodo skupaj nastopili na trgu. Projektni partnerji bomo razvili skupno zeleno mrežo organizacij in pridelovalcev, ki delujejo po principih socialnega podjetništva (nadalje socialna podjetja), razvita bo skupna celostna tržna komunikacija enotne blagovne znamke proizvodov katere namen je enoten pristop h komunikaciji in skupnemu trženju produktov/ storitev ter skupna tržna spletna stran zelene mreže z namenom medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju čim večje dodane vrednosti pri razvoju in trženju njihovih proizvodov in storitev na vseh 4 območjih Lokalnih akcijskih skupin (v nadaljevanju LAS-ov). V okviru aktivnosti bo izvajana tudi promocija zelene mreže preko socialnih medijev.

A3 USTVARJANJE ZELENIH DELOVNIH MEST

Ustvarjanje zelenih delovnih mest za ranljive skupine – oblikovanje novih inovativnih storitev za ponujanje kooperacijskih sezonskih del za pridelovalce območja in razvoj lastnih produktov in storitev za ohranjanje in stabilnost ustvarjenih zelenih delovnih mest s pomočjo mreže – nabava opreme, razvoj novih produktov in storitev s področja pridelave in predelave zelenjave, sadja in zelišč.

A4 ZNANJE ZA BLAŽENJE PRILAGAJANJA NA PODNEBNE SPREMEMBE

Organizacija interaktivne predstavitve izsledkov učnega centra Vidov Breg (Partner LAS Goričko), ki bo testiral različne sisteme namakalnega poskusa v nasadu zelišč s kombinacijo različnih zastirk, spremljanja količine humusa in kakovosti vsebnosti učinkovin pri pridelavi zelišč in dišavnic ter v končnih produktih.

Za male ponudnike in pridelovalce območja LAS bo organiziran ogled in predstavitev, ki bo praktične narave in udeležencem omogočil vpogled v področje, ki je v luči podnebnih sprememb ključnega pomena za načrtovanje kakršne koli proizvodnje sadja, zelenjave in zelišč. Temu uvodnemu spoznavanju vsebin bo sledil ogled in obisk učne centra.

Gostovanje delavnice in sodelovanje s partnerjem CZR MS pri izvedbi delavnice za širšo javnost za spodbujanje vzpostavljanja kratkih verig med člani mreže za lokalno oskrbo, oskrbo v javnih zavodih in lokalnega trga z lokalnimi produkti.

Gostovanje delavnice in sodelovanje pri delavnici spoznavanja s principi krožnega gospodarstva pri oblikovanju novih produktov in storitev članov zelene mreže .

A5 IZMENJAVA ZNANJ IN IZKUŠENJ

Izmenjava izkušenj in prenos znanj med LASi bo potekala tudi z ogledom in prenosom dobrih praks. Partnerstvo 4-ih LAS-ov je bilo vzpostavljeno tudi z namenom, da se skozi sodelovanja izmenjajo izkušnje in pridobijo nova znanja iz testiranja. Partnerji bomo v okviru operacije organizirali in izvedli 4 študijske obiske od tega bo partner LAS Prlekija bo organiziral študijski obisk ogleda dobrih praks v Krajinskem parku Goričko, kjer bodo udeleženci spoznavali pridelovalce in predelovalce ter aktivnosti ohranjanja visokodebelnih travniških sadovnjakov v krajinskem parku.

A6 PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI

Promocijske aktivnosti so razdeljene na dva dela, prvi del je promocija in komunikacija s ciljno publiko in drugi del promocija in komunikacija s širšo javnostjo. Za oba dela bo v začetku operacije pripravljena komunikacijska strategija, ki bo projektnim partnerjem služila kot smernica za izvajanje te aktivnosti.  

Skupni rezultati projekta sodelovanja so naslednji:

1. Zelena mreža za podeželje, ki povezuje organizacije in pridelovalce, ki delujejo po principih socialnega podjetništva z namenom sodelovanja pri ustvarjanju čim večje dodane vrednosti pri razvoju in trženju njihovih proizvodov in zelenih storitev na celotnem območju vključenih LAS-ov v regiji. (1)
2. Skupna celostna tržno komunikacijska zgodba mreže ponudnikov ki delujejo po principih socialnega podjetništva. (1)
3. Skupna spletna stran ponudnikov mreže za skupni tržni nastop (1),
4. Skupna spletna promocija ponudnikov na podlagi skupne tržno komunikacijske zgodbe (12 mesecev)
5. Skupna brošura za proizvajalce s rezultati izvedenih testiranj v SI in AT in prikazom različnih tehnik obdelave zemlje v nemškem in slovenskem jeziku. (1)

Povezave:

• Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
• Program razvoja podeželja Republike Slovenije

Projekt sodelovanja KAJ NAS UČI MURA je bil LAS Prlekija odobren na 5. Javnem razpisu za Podukrep 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine; z odločbo ARSKTRP št. 33154-117/2020/6, dne 30. 06. 2020. Aktivnosti projekta so sofinancirane s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP): Evropa investira v podeželje. Skupna višina nepovratne javne podpore za LAS Prlekija znaša 68.953,47 EUR (vrednost celotnega projekta za izvedbo aktivnosti na območju LAS Prlekija znaša 90.657,76 EUR).

Vrednost celotnega projekta sodelovanja znaša 363.595,81 EUR.

Upravičenci do sredstev z območja LAS Prlekija so:

• Občina Ljutomer; 11.896,94 EUR
• Prleška razvojna agencija giz (vodilni partner LAS Prlekija); 33.809,62 EUR
• Občina Križevci; 23.246,91 EUR

Trajanje operacije: 23 mesecev; od 1. 10. 2020 – 30. 9. 2022

• Rok za prvi zahtevek: 30. 1. 2021
• Rok za drugi zahtevek: 30. 9. 2022

Partnerstvo operacije:

• LAS Prlekija (Vodilni partner operacije sodelovanja LAS)
• LAS Goričko 2020
• LAS Ovtar Slovenskih goric
• LAS Pri dobrih ljudeh 2020

AKTUALNIM AKTIVNOSTIM PROJEKTA " KAJ NAS UČI MURA" lahko sledite na  http://www.las-prlekija.com/projekti/kaj-nas-uci-mura.

OPIS PROJEKTA SODELOVANJA: V okviru operacije sodelovanja želimo vzpostaviti kakovostno zeleno infrastrukturo na območjih varstva narave, predvsem Nature 2000. Razviti želimo visokokakovostno ponudbo zelenega turizma, ki temelji na aktivnem ohranjanju narave, krajine in kulturne dediščine in ki ne bo poslabšala stanja ohranjenosti. S tem bomo zagotovili tudi ključne ekosistemske storitve. V okviru operacije bodo izvedene investicije v izgradnjo in obnovo javne infrastrukture, vključno s turistično infrastrukturo ter objekti kulturne dediščine za obisk in interpretacijo območja varstva narave in naravnih vrednot. Pri tem bo dan poudarek ciljem varstva narave, kakovostne interpretacije in možnosti doživljanja narave, kulturne dediščine in krajine ter trajnostne mobilnosti obiskovalcev.

Povečati želimo ozaveščenost obiskovalcev in prebivalcev glede pomena območij Natura 2000 predvsem ob reki Muri. Pri tem bomo upoštevali sinergije s področji varstva kulturne dediščine in turizma. Pri izvedbi operacije bo dan poudarek na izobraževanju in ozaveščanju o ohranjanju narave, kulturne dediščine in krajine brez negativnih vplivov na doseganje naravovarstvenih ciljev ob zagotavljanju pogojev za trajnostno mobilnost obiskovalcev.

Operacija sodelovanja je zasnovana na način, da poveže različna območja LAS, da z revitalizacijo in preureditvijo obstoječih zelenih površin ustvarijo omrežje interpretacijskih središč s podporno infrastrukturo za obiskovalce, ki bo izboljšalo kakovost turistične ponudbe na celotnem območju predvsem pa pomagalo ohranjati kulturno in naravno dediščino. Osrednja zelena hrbtenica – Mura – pa pri tem predstavlja omrežje rekreacijskih povezav na obeh straneh Mure ter z zelenimi biseri v ogrlici – posameznimi interpretacijskimi središči »podeželski zeleni sistem«.

Aktivnosti operacije so enakomerno porazdeljene med partnerji, prav tako pa vsaka posamezna aktivnost vključuje tudi skupne aktivnosti. Vsi partnerji se v operaciji vključujejo z vsemi zastavljenimi aktivnostmi v obsegu, kot so bile za to zaznane potrebe in cilji na posameznem območju.

1. Vodenje in koordinacija projekta

2. Priprava interpretacijskih in učnih vsebin

V okviru te aktivnosti želimo pripraviti interpretacijske in učne vsebine za šest interpretacijskih točk ob Muri. Zunanji izvajalec bo pripravil besedila – učne vsebine, vključno z e-kvizom. Partnerji bomo sodelovali pri pripravi vsebin in e-kviza ter zagotovili potrebni fotografski material (v okviru stroškov dela).

3. Razvoj interpretacijske infrastrukture

V okviru te aktivnosti želimo pripraviti podlage za informacijske table.

Zunanji izvajalci bodo oblikovali informacijske table (lesena konstrukcija s kovinskimi tablami, skladno z zakonodajnim okvirom)Izdelali mobilno aplikacijo s QR kodo za e-kviz na temo reke Mure.

4. Vzpostavitev interpretacijskih točk na terenu

Vzpostavitev petih interpretacijskih točk (dve LAS Prlekija, po eno na vsak ostali LAS) v obliki učnih poti z postavitvijo tabel in spremljevalne infrastrukture

5. Vzpostavitev mreže interpretacijkih točk ob Muri

• Priprava vsebin za trajnostni načrt promocije/ trženja mreže interpretacijskih točk ob Muri (pregled možnih vsebin, usklajevanje s strokovnjaki ali so vsebine usklajene z Naturo 2000, UNESCO – Biosfernim območjem ob Muri ipd.)
• Pregled in potrditev zbranih vsebin za trajnostni načrt
• Priprava trajnostnega načrta promocije/ trženja mreže interpretacijskih točk ob Mur

 6. Promocija in obveščanje

Priprava in predstavitev operacije na uvodni, zaključni in vmesnih novinarskih konferencah.

Pripravili in natisnili bomo zloženke in časopis Biomura in vsebine za objavo o operaciji na spletnih straneh in medijih.

SPECIFIČNI REZULTATI PROJEKTA:

• 1 vzpostavljena mreža interpretacijskih središč, ki je mišljena kot turistični produkt/storitev.
• 4 dogodki za zdrav življenjski slog (pohodi ob Muri).
• 2 interpretacijski točki kot učni poligon za ozaveščanje pomena narave in naravnih virov in kot območje za aktivno preživljanje prostega časa v sozvočju z naravo in kot prikaz ERK ukrepov za trajnostno upravljanje s stoječimi vodami ob reki Muri
• 1 komplet pripravljene interpretacijske in učne vsebine
• 200 mladih vključenih v aktivnosti in izvedeno usposabljanje za interpretatorje.

Povezave:

• Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
• Program razvoja podeželja Republike Slovenije